Anoreksija
Pisala nam je 13-letna pilovka, ki ji droben glasek prišepetava, da je z njo vse narobe; večina njenih možganov se že utaplja v anoreksiji, čeprav je ni poimenovala.
To ni edino pismo, kar na nekaj podobnih je že odgovorila Justi, tudi v tem Pilu je spet eno. Čas je, da se tudi v naši temi meseca posvetimo anoreksiji, ki je žal vse pogostejša.
Beseda anoreksija pomeni izgubo apetita, kar pa je zmotno, kajti človek z anoreksijo v resnici ne izgubi apetita, le možgani mu ukazujejo, da je hrana njegova sovražnica in naj je ne zaužije. V resnici gre za strog nadzor nad zaužito hrano, za obsedenost s štetjem kalorij, za celodnevno pretirano obsedenost s prehranjevanjem. Hrana postane središče razmišljanja. Kdor ima anoreksijo, s stradanjem odklanja vse vrste hrane ali uživa le živila, ki imajo malo kalorij. Obenem pretirava s telesno aktivnostjo.
Nadzor nad hujšanjem
Kdor ima anoreksijo, je po navadi prepričan, da z zavračanjem hrane samo skrbi za (popoln) telesni videz. Meni namreč, da ga drugi zavračajo – enako kot zavrača samega sebe, vzrok za to pa pripisuje dejstvu, da je »predebel«. Če ugotovi, da nima več nadzora nad hujšanjem, se njegovo krhko samovrednotenje in samospoštovanje znova porušita, zato se počuti še slabše; preplavljata ga sram in krivda. Toda vzrok za slabo počutje vnovič pripiše drugim dejavnikom in ne svoji motnji, ki jo praviloma zanika – tudi ko je ta že vidna in je lahko celo smrtno nevarna.
Podobno kot pri odvisnosti
Anoreksija je v marsičem podobna odvisnostim, čeprav teoretično ne spada med odvisnosti. Na začetku vsake odvisnosti se človek počuti bolje kot prej, postane bolj samozavesten in se počuti uspešnejšega. Toda kmalu zatem sledijo težave. Tudi pri anoreksiji je tako. Začetnim »zmagam« sledi obdobje krize, zapiranja vase, umik pred okoljem, vedno večji občutek izgube nadzora nad življenjem. Občutki krivde, značilni za človeka z anoreksijo, se poglabljajo.
Anoreksija je nezdrav poskus obvladovanja čustvenih in osebnostnih težav, saj tisti, ki ima to motnjo, svojo vrednost pogosto določa z vitkostjo. Zato anoreksija lahko povzroči hude psihološke, čustvene in telesne težave. Pojavijo se lahko številni zdravstveni zapleti: od izgube menstruacije, izpadanja las, slabokrvnosti in krhkejših kosti do resnih srčnih motenj in odpovedi ledvic, zaradi česar lahko tudi umremo.
Vzroki za nastanek
Anoreksija se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov. Življenjske okoliščine, ki lahko privedejo do nje, so lahko kronične in duševne bolezni staršev, občutek negotovosti in pomanjkanje varnosti, družinski prepiri, nasilje v družini, starši, ki svojega otroka pretirano varujejo in mu preprečujejo samostojnost, in pa tudi starši, ki z otrokom nikakor niso zadovoljni in imajo prevelika pričakovanja. Stalne diete v družini niso koristna popotnica odraščanja, obenem hrana ne sme biti vzgojni pripomoček nagrajevanja ali kaznovanja. Seveda ne gre pozabiti niti na telesne, duševne in spolne zlorabe.
Pomemben dejavnik tveganja je čezmerna telesna teža otroka ob rojstvu in v otroštvu. Debel otrok je tarča posmeha in slabo samopodobo je tudi kasneje težko popraviti.
Tudi osebnostne lastnosti, kot so perfekcionizem, pretirana storilnost, potreba po potrjevanju in pohvalah, pomembno prispevajo k pojavu anoreksije.
Seveda pa ne moremo mimo medijev, ki nas vsak dan zasipajo z vitkimi lepoticami in podobami idealne ženske, ki je pretirano suha. Zahteve postajajo vse strožje, saj so manekenke danes bolj suhe kot včasih. Oblegani smo z dietami in vitkimi lepoticami za vsako ceno, ki nam vzbujajo občutek krivde ob vsakem zaužitem gramu. V današnjem času veliko preveč poudarjamo videz, za sodobne ženske pa še posebej velja, da morajo biti lepe, popularne, privlačne, športne.
Kdor ima anoreksijo, hujšanje doživlja kot izjemen dosežek in znak samodiscipline, povečanje telesne teže pa kot nesprejemljivo pomanjkanje samonadzora.
Je anoreksija ozdravljiva?
A vendar ne gre obupati. Anoreksija je ozdravljiva bolezen, čeprav je pot do ozdravitve dolgotrajna in naporna. Potrebna je psihoterapija, pri hujši obliki tudi zdravila in morda bolnišnično zdravljenje, ki pa so lahko uspešni le, če se za zdravljenje odločimo sami oziroma si želimo spremembe. V veliko pomoč so tudi bližnji, domači, prijatelji, sorodniki. Zato, dragi pilovci – ne zatiskajte si oči, če je med vami kakšno dekle ali fant, ki potrebuje pomoč, pa naj gre za anoreksijo ali za kaj drugega. Naj zagorijo lučke alarma. Poiskati je treba pomoč odraslega, ki je vreden zaupanja in za katerega verjamete, da bo znal najti pot do rešitve.
Simptomi anoreksije
- zavračanje hrane
- pretirano ukvarjanje s hrano
- zanikanje lakote
- čezmerna telesna vadba
- uporaba dietnih izdelkov
- zmanjševanje telesne teže
- težave s koncentracijo
- odsotnost čustev
- umik iz okolja
- razdražljivost
- depresija
Članek je bil objavljen v reviji PIL
Pil, revija za najstnike, prinaša zanimivo branje o tegobah odraščanja, glasbi, filmu, športu, zanimivostih iz Slovenije in sveta in še marsikaj.
Naročniki na dom prejmete 15 % popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.
